Brezmejen si!

SVOJE AKTIVNOSTI SELIM NA NOVO SPLETNO STRAN :)



Sem NLP trenerka z mednarodno INLPTA licenco, moderatorka poslovnih procesov, SDI certificirana trenerka, izvajalka poslovnih izobraževanja in OHTC hipnoterapevtka ter Jungian coachinja.

Po poklicu sem diplomirana univerzitetna ekonomistka in sem v svoji 20-letni uspešni in raznoliki karieri pridobila praktične izkušnje s področja poslovodenja, vodenja timov, prodaje in marketinga v zasebnih in državnih podjetjih.

Izvajam treninge NLP (nevro-lingivistično programiranje) ter strokovna izobraževanja s področja pozitivne komunikacije, javnega nastopanja, čustvene stabilnosti, agilnosti uma, osebnega razvoja in pokriva področja prodaje, vodenja ter raznih veščin (kot npr. upravljanja s časom, soočanje s spremembami, učinkovito vodenje sestankov in druge).

Preberite si moje zgodbe!

Kot coachinja in hipnoterapevtka želim delovati kot prebujevalka osebnih potencialov tudi na individualni ravni in podpreti posameznike pri grajenju pozitivnih odnosov s seboj in drugimi, razvoju bolj zdravih navad in osebnem opolnomočenju.


Več o Heleni

Kje je vaš fokus?


Življenje in notranji svet v katerem živimo, je mnogo bolj odvisen od naše percepcije realnosti kot od realnosti same. Možgani namreč ne »snemajo«, temveč »povzemajo«; vse kar doživljamo, gre skozi množico naših nezavednih filtrov, ki določajo, kaj v svoji okolici zares zaznamo.

Tako nastajajo notranje prestave, približki realnost, naše notranje «resnice« in na te se odzivamo: čustveno, energetsko in vedenjsko.Svet, življenje in realnost okoli nas so vedno bogatejši in bolj raznoliki kot naša zaznava.

Karkoli v življenju doživimo, samo po sebi ni ne dobro, ne slabo. Samo je.

Že celo enostavna življenjska situacije, kot je karambol na poledenili cesti, ponudi vsaj dve interpretaciji:

  • »Katastrofa, kako se mi to lahko zgodi! Stroški, policija, zamuda na delo… Kaj mi je tega treba!»
  • »Kakšne razmere na cesti! Še sreča, da se je končalo le s polomljeno pločevino… danes sem se ponovno rodila.»


Se osredotočite na pozitivni ali negativni vidik? Kakorkoli lahko zveni ta izbira enostavna v tej zgodbi, pa je v naših življenjih kompleksnejša; večinoma ne razmišljamo, na kaj bi se fokusirali, temveč odreagiramo kot blisk; videti je, kot da to »vrednotenje« nastane samodejno in avtomatično. 

Velikokrat se znajdemo v primežu negativizma, še posebej v teh časih, za katerega se zdi, kot da je življenje polno črnih pik. Pa je res? Vedno imate IZBIRO! 

Pomembno je le ta trenutek ozavestiti in izbrati FOKUS: na kar usmerite svojo pozornost, temu sledijo vaš misli, ki aktivirajo vaša čustva, ta pa določajo vaša vedenja.


Poletite pod nebo in kot da ste en od brezskrbnih oblakov poglejte svoje življenje... je v njem kaj sonca? Trenutkov ljubezni? Posebnih oseb? Smeha? Obdobij sožitja in blagostanja? Vsak od nas ima nekaj, za kar je v življenju hvaležen. In vsak se sam odloča, kaj bo njegov FOKUS, kaj bo prešteval... črne ali bele pike?


Življenje je - PREPROSTO - zmes obojih. Brezmejno uživajte v njem!


VEČ ZGODB! 

Kaj zares šteje?

december 2014

Časi so hitri. In so aktivni. Mediji in tehnologije skrbijo, da smo povezani, informirani in vedno dostopni.


Za rokav nas dnevno pocuka ogromno dražljajev, ki iščejo našo pozornost: poslušaj novice, poglej si nov film, to je pomembno! Dokončaj delo, naredi uslugo, počisti svoj dom, to je pomembno! Žuraj, izkoristi razprodaje, to je pomembno. Imej zadnjo besedo, zmagaj na tekmi, to je pomembno! In še in še ... in komu uspe postoriti vse, podatki roko vsemu in vsakomur, ki nas zanjo prosi? Občutki nezadovoljstva, nesposobnosti, utrujenosti in stresa kot pošasti ždijo v omarah in čakajo, da pridemo mimo…

Dokler.. morda čisto impulzivno… ne rečeš DOVOLJ!

Odtegneš roko in si jo položiš na SRCE in rečeš: TO JE POMEMBNO!


Moja želja za vas (in zame):

Da v vrtincu zahtev, pričakovanj in dražljajev, vsakič znova najdemo pot domov… do sebe in svoje srčnosti.


Helena



Kaj sem: KORENČEK, JAJCE ali KAVNO ZRNO?

Hči je prišla k materi in potožila, da je njeno življenje težko, polno preizkušenj in da ne ve, ali ji bo uspelo … najraje bi se vdala. Dovolj ima borb in truda.

Mama jo je odpeljala v kuhinjo in tri posode je napolnila z vodo. V prvo je položila korenje, v drugo jajca, v tretjo pa mleta kavna zrna. Brez besed je mirno čakala, da voda zavre.


Po dvajsetih minutah je ugasnila štedilnik. Iz posode je pobrala korenje in ga položila v skledo. Nato je iz vode vzela jajce, ter ga tudi položila v skledo. Nazadnje je zajela še zajemalko vode, v kateri se je kuhala kava... beri dalje



Dedek in babica na vrtu (ali: tudi dober namen rabi komunikacijo)

Malodane vse svoje življenje sta dedek in babica preživela složno, v ljubezni in razumevanju; srečna in zadovoljna.
Vsako poletje sta tako skupaj obdelovala njun vrt in jeseni skupaj uživala v lepoti barv in bogastvu plodov. Tako je bilo tudi to poletje; kot običajno je bilo vse posajeno pravočasno in skrbno.


Ko pa se je nekega dne babica sprehajala po vrtu in občudovala njegovo lepoto, se je začudila, ko je opazila, da je del vrta, ena od gred ostala neobdelana. To se jima še ni zgodilo; pomislila je in v njej se je prebudila dobra misel: »Moj mož obožuje brstični ohrovt, pa nič ga nisva posadila. Posadila ga bom tukaj in mu ne bom nič povedala. Kako bo presenečen, ko bo kmalu zagledal poganjke.«
Nekaj kasneje se je po istem delu vrta sprehajal tudi dedek... beri dalje



Kralj in vrtna mačeha

Kralj je odšel na svoj vrt in našel v njem posušena in umirajoča drevesa, grme in cvetlice. Hrast je rekel, da umira, ker ne more biti visok kot bor. Ko se je obrnil k boru, ga je našel povešenega, ker ni mogel roditi grozdov kot trta. In trta je umirala, ker ni mogla cveteti kot vrtnica. In našel je mačeho, cvetočo in svežo… takšno, kot je vedno bila!


Povprašal jo je, kako to, da le ona uspeva v tem vrtu, in dobil tak odgovor:
»Razumela sem, da si takrat, ko si me sadil, hotel mačeho. Če bi si želel hrast, trto ali vrtnico, bi posadil njih. Torej sem mislila - če si me že dal sem, moram narediti najboljše, kar zmorem, da bi bila, kar hočeš. Ne morem biti nič drugega, kot to, kar sem, in to se trudim biti po svojih najboljših močeh.«


Pa mi? Smo sploh še lahko zvesti sami sebi? Sploh še vemo, kdo smo? Beri dalje...



Spremljajte me tudi na: